Skip to main content
Logotip Evropske komisije
Environment

Biorazgradljivi odpadki

Biodegradable waste
© svetikd / Getty Images

Biološki odpadki so opredeljeni kot biorazgradljivi odpadki iz vrtov in parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinstev in maloprodajnih prostorov ter primerljivi odpadki iz živilskopredelovalnih obratov. Ne vključujejo gozdnih ali kmetijskih ostankov, gnoja, blata iz čistilnih naprav ali drugih biorazgradljivih odpadkov, kot so naravno blago, papir ali predelan les. Izključujejo tudi tiste stranske proizvode pri proizvodnji hrane, ki nikoli ne postanejo odpadki.

Biološki odpadki (in drugi biorazgradljivi odpadki) trenutno najbolj ogrožajo okolje zaradi nastajanja metana pri razgradnji teh odpadkov na odlagališčih, pri čemer je metan leta 1995 predstavljal približno 3 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU-15. Direktiva (1999/31/ES) o odlaganju odpadkov na odlagališčih zavezuje države članice, da do leta 2016 zmanjšajo količino biorazgradljivih komunalnih odpadkov, ki jih odlagajo, na 35 % ravni iz leta 1995 (za nekatere države do leta 2020), kar bo znatno zmanjšalo to težavo.

Uvod

Direktiva o odlaganju odpadkov na odlagališčih ne predpisuje posebnih načinov obdelave preusmerjenih odpadkov. Najpomembnejše koristi ustreznega ravnanja z biološkimi odpadki – poleg preprečenih emisij toplogrednih plinov – bi bile proizvodnja kakovostnega komposta in bioplina, ki prispevata k večji kakovosti tal in učinkovitosti virov ter višji stopnji energetske samozadostnosti. V praksi pa se države članice pogosto ne odločajo za kompostiranje ali proizvodnjo bioplina, temveč izberejo na videz najlažjo in najcenejšo možnost, kot sta sežiganje ali odlaganje, pri čemer ne upoštevajo dejanskih okoljskih koristi in stroškov.

Odlaganje na odlagališčih je nedvomno najslabša možnost ravnanja z biološkimi odpadki. Vendar se zdi, da za ravnanje z biorazgradljivimi odpadki, preusmerjenimi z odlagališč, obstaja več okoljsko ugodnih možnosti. Čeprav hierarhija ravnanja z odpadki velja tudi za ravnanje z biološkimi odpadki, je v določenih primerih upravičeno odstopanje od nje, saj je okoljsko ravnovesje različnih možnosti, ki so na voljo za ravnanje s temi odpadki, odvisno od številnih lokalnih dejavnikov, med drugim od sistemov zbiranja, sestave in kakovosti odpadkov, podnebnih razmer, možnosti uporabe različnih proizvodov, pridobljenih iz odpadkov, kot so elektrika, toplota, plin, bogat z metanom, ali kompost. Zato je treba nacionalne strategije za ravnanje s temi odpadki določiti na pregleden način, temeljiti pa morajo na strukturiranem in celovitem pristopu, kot je upoštevanje življenjskega kroga. Komisija je za pomoč odločevalcem pri najboljši uporabi biorazgradljivih odpadkov v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki pripravila sklop smernic o tem, kako pri načrtovanju ravnanja z biološkimi odpadki uporabiti oceno življenjskega kroga in upoštevanje življenjskega kroga. Smernice so na voljo tukaj.

Vprašanje ravnanja z biološkimi odpadki obravnavajo številni pravni instrumenti EU. Splošne zahteve glede ravnanja z odpadki, kot so varstvo okolja in zdravja ljudi med obdelavo odpadkov ter prednostno recikliranje odpadkov, so določene v revidirani okvirni direktivi o odpadkih, ki vsebuje tudi posebne elemente, povezane z biološkimi odpadki (novi cilji recikliranja gospodinjskih odpadkov, ki lahko vključujejo biološke odpadke), in mehanizem, ki omogoča določitev meril kakovosti za kompost (merila za prenehanje statusa odpadka). Odlaganje bioloških odpadkov obravnava Direktiva o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ki zahteva preusmeritev biorazgradljivih komunalnih odpadkov z odlagališč. Direktiva IPPC (ki jo bo kmalu nadomestila Direktiva o industrijskih emisijah) določa glavna načela za izdajo dovoljenj in nadzor obratov za obdelavo bioloških odpadkov z zmogljivostjo nad 50 ton na dan. Sežiganje bioloških odpadkov ureja Direktiva o sežiganju odpadkov, zdravstvena pravila za obratov za kompostiranje in za pridobivanje bioplinov, ki obdelujejo živalske stranske proizvode, pa so določena v Uredbi o živalskih stranskih proizvodih.

Podrobnosti o trenutnem delu Komisije v zvezi z nadaljnjimi predpisi in smernicami za ravnanje z biološkimi odpadki ter o študijah na to temo so na voljo v razdelku „Developments” (Razvoj).

Razvoj

Na podlagi določbe tematske strategije za preprečevanje in recikliranje odpadkov (COM(2005) 666 konč.) o potrebi po obravnavi standardov za kompostiranje na ravni EU in v skladu s pozivom iz člena 22 Okvirne direktive (2008/98/ES) o odpadkih, na podlagi katerega mora Komisija opraviti oceno ravnanja z biološkimi odpadki, da bi po potrebi predložila predlog, je Komisija začela pripravljalno delo za morebitni zakonodajni predlog o bioloških odpadkih.

Koraki projekta

1. Zelena knjiga

Prvi korak v tem postopku je zelena knjiga o ravnanju z biološkimi odpadki v EU.

2. Presoja vplivov

Drugi korak je priprava presoje vplivov morebitnega zakonodajnega predloga. Splošni cilj te dejavnosti je preučiti načine za izboljšanje načina ravnanja z biološkimi odpadki v EU in zagotoviti ustrezno oceno možnosti politike, vključno z okoljskimi, gospodarskimi in socialnimi učinki ter morebitnimi tveganji/priložnostmi.

Opravilo med drugim vključuje:

  • zagotavljanje analize in sinteze drugih posvetovanj, študij in pregleda najnovejšega znanja kot prispevka k presoji vplivov;
  • ocena proizvodnje bioloških odpadkov in njihove možne obdelave na podlagi obstoječe zakonodaje;
  • podpora splošni oceni možnosti politike in njihovih relativnih prednosti.

Presoja bo vključevala osnovni scenarij politik in praks v EU v naslednjih 10 letih ter njihove možne posledice za proizvodnjo in obdelavo bioloških odpadkov za vsako državo članico in na ravni EU-27. Na podlagi osnovnega scenarija bo izvedena ocena verjetnih koristi in stroškov dodatnih ali spremenjenih ukrepov politike ravnanja z biološkimi odpadki v EU (vključno z na primer obveznostjo ločenega zbiranja ali s cilji recikliranja bioloških odpadkov) v primerjavi z obstoječimi in načrtovanimi politikami. S presojo se bo preverilo, ali sedanji ukrepi politike zadostujejo za reševanje vprašanja ustreznega ravnanja z biološkimi odpadki in ali bi dodatni ukrepi na področju ravnanja z biološkimi odpadki prinesli znatne izboljšave.

Ta presoja bo temeljila na obstoječih študijah in znanju ter zapolnila vse ugotovljene vrzeli v znanju in podatkih, da bi zagotovila popolno sliko trenutnega stanja in prihodnjih potreb.

Trenutno je pričakovano, da bodo dodatni ukrepi, ki jih je treba presoditi, vključevali možnosti, že predlagane v „Predhodni presoji vplivov pobude za biološko obdelavo biorazgradljivih odpadkov” (glej „študije” spodaj), tj.

a) določitev standardov kompostiranja;

b) določitev standardov kompostiranja in ciljev recikliranja bioloških odpadkov (skupnih za vse države članice);

c) določitev standardov kompostiranja in ciljev recikliranja za posamezne države članice

in dodatni četrti ukrep, ki ga je treba določiti.

Končni nabor možnosti, ki jih je treba presoditi, temelji na rezultatih posvetovanj o zeleni knjigi in sedanjem pripravljalnem delu projektne skupine.

Študija, ki podpira presojo vplivov:

Pri pripravi presoje vplivov sta Komisiji pomagali podjetji ARCADIS Belgija in Eunomia Research & Consulting, ki sta pripravili poročilo „Presoja možnosti za izboljšanje ravnanja z biološkimi odpadki v EU”.

3. Sporočilo komisije o nadaljnjih korakih pri ravnanju z biološkimi odpadki v Evropski uniji – COM(2010)235 konč.

Komisija je 18. maja 2010 objavila sporočilo o analizi možnosti ravnanja z biološkimi odpadki in možnih prihodnjih ukrepih na tem področju.

Besedilo sporočila je na voljo tukaj, skupaj s prilogo, ki vsebuje podrobnejšo analizo trenutnega stanja in scenarijev ravnanja z biološkimi odpadki (sporočilo za javnost).

4. Spremljanje sporočila

5. Revizija Okvirne direktive o odpadkih

Kot je opisano v sporočilu (poglavje – 7.1.2 Obdelava bioloških odpadkov), je Komisija obljubila, da bo nadaljevala analizo ustreznosti predloga ciljev za recikliranje bioloških odpadkov za leto 2014 v okviru revizije Okvirne direktive o odpadkih, pri čemer bi moral biti cilj za biološko obdelavo usklajen z okrepljenim ločenim zbiranjem, da se zagotovi dobra kakovost komposta in pregnitega blata.

Evropska komisija je 2. julija 2014 sprejela zakonodajni predlog in prilogo za pregled ciljev v zvezi z odpadki iz Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih ter ciljev v zvezi z recikliranjem in drugimi odpadki iz Okvirne direktive EU 2008/98/ES o odpadkih ter Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži.

Glavni elementi predloga v zvezi z biološkimi odpadki vključujejo naslednje:

  • recikliranje in priprava za ponovno uporabo komunalnih odpadkov (vključno z biološkimi odpadki) naj se do leta 2030 povečata na 70 %;
  • postopna ukinitev odlaganja odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati (vključno s plastiko, papirjem, kovinami, steklom in biološkimi odpadki), na odlagališčih za nenevarne odpadke do leta 2025 – kar ustreza največji stopnji odlaganja 25 %;
  • ukrepi za zmanjšanje nastajanja živilskih odpadkov za 30 % do leta 2025;
  • uvedba ločenega zbiranja bioloških odpadkov.

Več informacij o pobudi, vključno z besedilom pravnega predloga in spremnimi dokumenti, je na voljo tukaj.

Osnovni podatki

Priprava navodil za ravnanje z biološkimi odpadki

Kot je predvideno v sporočilu COM(2005) 666 o tematski strategiji o preprečevanju in recikliranju odpadkov, Komisija pripravlja smernice, namenjene oblikovalcem politik, o uporabi življenjskega kroga pri politikah ravnanja z biološkimi odpadki.

Posodobljene informacije so na voljo na spletni strani Skupnega raziskovalnega središča, ki je namenjena evropskim smernicam za ravnanje z biorazgradljivimi komunalnimi odpadki v življenjskem krogu.

Študije

Koristne povezave

 

 

European Compost Network (Evropska mreža za kompostiranje)

Organic Recovery and Biological Treatment (Pridobivanje organskih snovi in biološka obdelava) – ORBIT

US EPA – Composting (US EPA – Kompostiranje)